Koncept grafičnega oblikovanja
V poznih letih 19. stoletja so grafično oblikovaje imenovali publiciteta ali promocija. Služilo jim je kot glavno orodje oglaševanja. Besedna zveza izvira iz grške besede graphein, kar pomeni pisati in angleške design, ta pa izhaja iz francoske besede dessiner, ki pomeni risati.
Pri vizualiziranju komunikacijskih vsebin ta zvrst uporabne umetnosti v svoje delo vključuje kombinacijo ilustracije, tipografije, fotografije in tiska.
Ta ustvarjalna dejavnost predstavlja rešitev problemov komunikacije, za to pa so potrebne analiza in druge metode. Za uspeh pri oblikovanju je potrebno načrtno, skrbno delo, pri katerem se uporablja določene metode.
Grafično oblikovanje in umetnost
Mnenj na temo ali je grafično oblikovanje umetnost je precej. Mnogi avtorji in teoretiki menijo, da je grafično oblikovanje umetnost, spet drugi ne. Nekateri grafično oblikovanje ne klasificirajo kot umetnost, ker v nasprotju z umetnostjo rešuje probleme z mislijo na končnega uporabnika, spet drugi menijo, da je reševanje problemov vbistvu aktivnost, ki zahteva kreativnost, zato oboje spada k umetnosti.
Grafični oblikovalec
Prvi je izraz uporabil William Addison Dwiggins, ki je svoje delo opisal kot delo s knjigami, črkami, pisavami in z oblikovanjem v oglaševanju.
Spoznavanje strank pred oblikovanjem je za oblikovalca zelo pomembno, vendar se jih zelo malo posveti temu pred oblikovanjem in objavo. Naloga grafičnega oblikovalca je na različnih področjih družbe najti parvo rešitev za različne probleme vizualne komunikacije. To izvaja sistematično in kritično. Pri tem uporablja simbiotski pristop in upošteva kulturne kontekste in pestrost okolja, s poudarjanjem skupnih točk. Tako prispeva k oblikovanju vizualne podobe kulture. S svojim delom pretvarja ideje v otipljive izkušnje. Poleg nudenja primernih in inovativnih rešitev, interpretira interes za skupnosti uporabnikov. Pri delu nikomur ne škoduje in v poštev jemplje možne posledice, ki jih oblikovanje lahko povzroči naravi, tehnologiji, človeštvu in kulturnim dejstvom. Nosi individualno odgovornost za etiko.
Celostna grafična podoba
Celostna grafična podoba je del identitete organizacije (npr. podjetja, izobraževalne ustanove, organizacije, dogodka, ipd.), ki jo sestavljajo realna identiteta organizacije, korporativne norme, obnašanje ter imidž. Za dobro delovanje podobe morajo biti odnosi med temi dejavniki usklajeni.
Reklamno informacijsko oblikovanje/tiskovine
Brošure, letaki, plakati, prospekti, dopisni listi, vizitke, ovojnice in druge aplikacije celostne podobe spadajo med reklamno oblikovanje. Zemljevide, različne grafe, tabele, diagrame pa štejemo med informacijsko grafiko.
Oblikovanje oglaševanja
Sem spadajo vse vrste oglaševalskega materiala, oglasov v revijah in tiskanih medijih, jumbo plakate, citylight oglase, razne table, letake, plakate, svetlobne napise,...
Multimedija
Oblikovavnje grafike za različne komunikacijske kanale, med njimi tudi multimedijske predstavitve, prezentacije, video in ostale spletne vsebine.
Ilustracija in fotografija
Oboje je del oblikovanja in v kombinaciji z besedilom pokažej bistvo, povedo zgodbo.
Oblikovanje embalaže
Bistvo embalažnega oblikovanja je v tem, da se izdelek razlikuje, izstopa od ostalih, konkurenčnih izdelkov. To področje oblikovanja velja za najbolj konservativno.